UVODNIK

90 let institucionalne arbitraže na Slovenskem

Ubere preterito pro presenti

mag. Marko Djinović, prof. dr. Aleš Galič
 

Stalna arbitraža pri GZS v letu 2018 praznuje 90-letnico svojega delovanja!

Misel »bogastvo preteklosti za izzive sedanjosti« (lat. ubere preterito pro presenti) je idealna popotnica za ta izjemen jubilej, ki vsebuje dve pomembni sporočili. Po eni strani smo lahko upravičeno ponosni na bogastvo, ki smo ga ustvarili v preteklosti, po drugi strani pa v preteklosti ne smemo zastati. Dolgoletna tradicija, uveljavljena blagovna znamka, samostojno in strokovno neodvisno delovanje ter zaupanje uporabnikov, so kapital Stalne arbitraže pri GZS, ki smo ga z našimi predhodniki soustvarili v preteklih devetdesetih letih. Vendar nam prav to nalaga posebno odgovornost, da bomo znali dolgoletno zaupanje upravičiti tudi pri spoprijemanju z izzivi sedanjosti in prihodnosti in da bomo še uspešnejši kot doslej.

Najprej se ozrimo nazaj, v preteklost…

Ko je leta 1928 takratna Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (prednica današnje GZS) na pobudo trgovcev, obrtnikov in industrialcev ustanovila Razsodišče zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (Zbornično razsodišče; predhodnik današnje Stalne arbitraže pri GZS), je le-to pod vodstvom njegovega tajnika, dr. Josipa Pretnarja, doživelo skoraj takojšen uspeh. Prva tožba pred Zborničnim razsodiščem je bila vložena že novembra 1928 v mednarodnem sporu med Rudarsko združbo Litija in avstrijsko družbo Marchegger Maschinenfabrik und Eisengiesserei Akt.Ges. Kmalu zatem je bilo vloženih več novih tožb, o katerih je bilo hitro odločeno, med njimi v primeru Kravata z o.z. iz Ljubljane proti Beer & Reinitz, Kravatenfabrik z Dunaja. Vest o hitrem in strokovnem reševanju sporov pred Zborničnim razsodiščem se je med takratnimi trgovci, obrtniki in industrialci nezadržno širila. Veliko se jih je obračalo na Zbornično razsodišče s prošnjo za obrazložitev poteka postopka in vedno pogosteje so v pogodbe vključevali klavzule o pristojnosti Zborničnega razsodišča. To posebej ilustrira dokumentiran primer arbitražnega sporazuma med družbo Hugh Lehmann & co. iz Londona in Franom Fajdigo, tovarnarjem stolov iz Sodražice. Vidimo, da že v tistem času državne meje niso bile nikakršna ovira za učinkovito arbitražno reševanje sporov med udeleženci mednarodne trgovine. Soliden začetni razvoj institucionalne arbitraže na slovenskem je grobo prekinil začetek druge svetovne vojne.

Obdobje po drugi svetovni vojni in vse do leta 1991 ni omogočalo pogojev za tržno gospodarstvo in posledično tudi arbitraža v tem obdobju ni dobila svojih pravih (komercialnih) kontur, kot denimo v državah zahodno od nas. Sledeč logiki jugoslovanskega samoupravnega socializma je tudi Stalna arbitraža pri GZS prilagajala svojo »identiteto samoupravnega sodišča« družbeno-političnemu razvoju naše nekdanje skupne države. Tako je naša institucija prehodila pot vse od Stalnega razsodišča pri GZ SRS (1965), Stalnega razsodišča-arbitraže pri GZS (1973) in naposled Stalne arbitraže pri GZS (1980), tj. identitete, ki jo uporabljamo še danes. V tem obdobju je bilo delovanje institucije omejeno na reševanje domačih (intra-YU) sporov, saj je bilo reševanje sporov z mednarodnim elementom »pridržano« takratni Zunanjetrgovinski arbitraži pri GZ Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Domačih arbitraž je bilo tedaj precej in se je (v danih razmerah) ustvarila obsežna arbitražna praksa, iz katere se lahko učimo še dandanes.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 smo se prvič resno soočili z izzivi sedanjosti in prihodnosti. Stalna arbitraža pri GZS je hitro izkoristila priložnost in si s spremembo pravil v letu 1993 povrnila svoj mednarodni značaj (možnost reševanja sporov z mednarodnim elementom). Sedem let zatem, na prehodu v 21. stoletje, se je vnovič pokazala potreba po posodobitvi pravil. Tako so bila leta 2000 sprejeta nova Pravila Stalne arbitraže pri GZS, ki so v tistem času služila kot solidna osnova za reševanje domačih in mednarodnih sporov. Ob njihovi uporabi se je razvila dragocena mednarodna arbitražna praksa, Stalna arbitraža pri GZS (kot blagovna znamka) pa se je v tem času uveljavila kot vodilna arbitražna institucija v Sloveniji.

Nato je sledilo obdobje zamujenih priložnosti. Leta 2008 je bil po vzoru UNCITRAL-ovega vzorčnega zakona sprejet nov Zakon o arbitraži (ZArbit), s katerim smo v Sloveniji dobili moderno ureditev arbitraže. Po sprejemu ZArbit se je pokazalo predvsem to, da podjetja, odvetniki in drugi deležniki potrebujejo modernejšo in bolj poslovno usmerjeno arbitražno institucijo, ki bo široko prepoznavna na območju Srednje in Jugovzhodne Evrope ter po kakovosti storitev konkurenčna najrazvitejšim arbitražnim centrom v regiji. Potrebovali smo miselni preskok… V nasprotju s pričakovanji uporabnikov je institucija vse do leta 2012 stagnirala, brez prave vizije, podpore matične zbornice, vlaganj v razvoj ter promocijo. Edinstvena priložnost za preboj je zvodenela. Z zastarelimi pravili in postopki, ki niso bili v koraku s časom, Stalna arbitraža tudi ni zadostila pričakovanjem strank glede hitrosti in učinkovitosti reševanja sporov. Klic uporabnikov po spremembah je bil glasen, Stalna arbitraža pri GZS pa mu tedaj enostavno ni prisluhnila.

S 1.1.2012 smo na Stalni arbitraži pri GZS obrnili nov list v njeni zgodovini. To leto je bilo ključno in s prenovljeno kadrovsko in organizacijsko strukturo smo pristopili k takojšnji izvedbi nujnih poslovodnih ukrepov za izboljšanje kakovosti storitev strankam in dviga zaupanja v institucijo (»Arbitraža 1.0«). Istega leta smo pričeli organizirati Konferenco slovenske arbitraže kot osrednji in tradicionalni dogodek na področju arbitraže v Sloveniji. Pod našim okriljem je pričela izhajati Slovenska arbitražna praksa, prva specializirana strokovna revija, posvečena arbitraži. S tem smo prevzeli vlogo središča razvoja arbitražnega prava in prakse v Sloveniji. Del prenovljenega poslovnega modela sta postala tudi promocija storitev pri odvetnikih in podjetjih ter prenos dobrih praks iz tujine v Slovenijo. V tem času smo tudi prenovili svojo celostno podobo in komunikacijska orodja. Z letom 2014 smo se nato usmerili razvojno (»Arbitraža 2.0«). Odločilni razvojni preboj smo naredili s sprejemom novih arbitražnih pravil (Ljubljanska arbitražna pravila), ki so pričela veljati 1. januarja 2014. Naše delovanje se je ciljno usmerilo v tri razvojne stebre: (i) promocijo Ljubljanskih arbitražnih pravil med uporabniki, (ii) profesionalizacijo storitev in ponudbe ter (iii) krepitev blagovne znamke v Sloveniji in tujini. Z namenom doseganja večje prepoznavnosti na mednarodnem trgu smo v letu 2014 pri poslovanju s tujino začeli uporabljati novo ime »Ljubljana Arbitration Centre (LAC)«. Med temeljne dosežke na področju mednarodnega uveljavljanja lahko uvrstimo tudi sodelovanje z UNCITRAL pri organizaciji letne mednarodne konference v Ljubljani (Joint UNCITRAL-LAC Conference on Dispute Settlement). Med leti 2015 in 2017 smo pripravili tudi Smernice za arbitre Stalne arbitraže pri GZS ter prevode Ljubljanskih arbitražnih pravil v šest jezikov (angleški, nemški, srbski, makedonski, hrvaški in albanski).

V svoji 90-letni zgodovini je Stalna arbitraža pri GZS tako nedvomno odigrala pomembno vlogo pri reševanju gospodarskih sporov v Sloveniji in širše. Pod njenim okriljem so bili uspešno razrešeni številni gospodarski spori. Ustvarili smo lastno arbitražno prakso in znanje, na katerih gradimo prihodnost. Vendar so tudi zamujene priložnosti pomemben del našega dosedanjega dela in iz njih se lahko marsikaj naučimo. Izkušnje iz preteklih 90 let so nas oborožile z znanjem, trdoživostjo iz zmožnostjo prilagajanja neizogibnim spremembam časa in prostora, v katerem živimo in delujemo. Sklenimo zgodovinski pogled z besedami Georgea Santayane: »Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat doživijo.«

Obrnimo se sedaj k izzivom sedanjosti in prihodnosti….

Stalna arbitraža pri GZS vstopa v svoje jubilejno leto 2018 kot institucija z jasno vizijo. Imenujemo jo »Arbitraža 3.0«. Gre za vizijo moderne in profesionalne arbitražne institucije zahodnega tipa, ki ima cilj, da do leta 2022:
i. utrdi primat osrednje in najpomembnejše institucionalne arbitraže v Sloveniji;
ii. postane najvplivnejši in najuspešnejši mednarodni arbitražni center za reševanje gospodarskih sporov med strankami iz Adriatic regije; in
iii. dogradi svoje storitve v skladu z najvišjimi strokovnimi in profesionalnimi standardi, ki veljajo v mednarodni institucionalni arbitraži zahodnega tipa.

Izzivi, s katerimi se soočamo v sedanjosti, in tisti, ki nas še čakajo v prihodnosti, so številni. Posebej pa jih izpostavljava pet. Prvi izziv je, kako spreobrniti politično motivirano negativno klimo do arbitraže, ki se v zadnjih nekaj letih kaže v obliki zadržanost države in občin do uporabe arbitraže v sporih iz koncesij in javno-zasebnih partnerstev. Drugi izziv je, kako premagati »kompleks slovenske majhnosti« in se bolj odločno podati na mednarodni trg. Zakaj ne bi podjetja iz regije svojih sporov ob isti kakovosti in cenovno ugodnejši storitvi reševala v Ljubljani, namesto na Dunaju ali v Zürichu? Tretji izziv je, kako naj (skupaj z zakonodajalcem, sodišči, odvetniki, podjetji in GZS) Slovenijo, ki je brez dvoma najrazvitejši sedež za arbitraže na področju ex-Yu in ima izjemen regijski potencial, uveljavimo kot atraktiven in varen sedež za arbitraže v regiji. Četrti izziv je, kako zagnati interesno in stanovsko povezovanje lokalne arbitražne skupnosti v Sloveniji po vzoru sosednjih držav. In peti izziv je, na kakšen način v prihodnosti nadgraditi ponudbo Stalne arbitraže, da bo odgovarjala potrebam trga (mediacija, kombinirani postopki, storitve administracije ad hoc postopkov).

Naši cilji so jasni in jih ne skrivamo. Smo ambiciozni, drzni in za zgled jemljemo najboljše arbitražne institucije širom sveta. S svojo 90-letno dediščino ravnamo spoštljivo, obenem pa se dobro zavedamo svoje vloge in odgovornosti. Zavedamo se tudi, da smo del globalizirane ekonomije in da delujemo v pogojih ostre konkurence. Vse to in želja po nenehnih izboljšavah nas navdaja z elanom, ki je nujen predpogoj za uspeh in vero v to, da se bomo čez deset let s ponosom ozrli na stoto obletnico delovanja Stalne arbitraže pri GZS.